Tema: Antisocialna osebnostna motnja

»Dober kazalnik je, kako se človek odzove na kritiko, kako se odzove, ko njegova potreba ni zadovoljena. Če je njegova reakcija pretirana ali otročja, lahko tudi jezna, agresivna, takrat moramo zastriči z ušesi.«

»Študij, ki bi potrjevale, da je tega vedno več, nimamo. Se pa o tem čedalje več govori, in bolj ko to poznamo, več tega opazimo.«

»Strokovnjak ima lahko takega človeka pred seboj, pa motnje ne bo prepoznal.«

»To ni običajna praksa, v tem primeru bi zagotovo lahko govorili o strokovni napaki. Od l. 2008 naprej imamo ničelno toleranco do nasilja, zato take primere ne napotujemo na skupinske terapije ali partnerske obravnave. Povzročitelj mora pred tem vedno izpolniti določene pogoje – da prizna, obžaluje in se opraviči.«

»Prav diagnosticirano antisocialno motnjo ne, motnje vedenja in osebnosti oziroma ravnanja, ki se kažejo kot odstopanja od pričakovanih družbenih ravnanj, to pa zagotovo.«

»Otroka je treba uokviriti, mu postaviti meje. S poveličevanjem individualizma in permisivne vzgoje smo vzgojili mlade, ki so prazni, brez kančka frustracijske tolerance, ki se ne znajo potruditi, ki ne znajo počakati.«

»Igrati igro sociopata pomeni, da boš tudi sam nastradal, če pa ne igraš igre, bo ta oseba ostala sama in morda prišla do uvida.«

»Mi strokovnjaki vstopimo v zgodbo zelo pozno, ko je komaj še kaj mogoče popraviti. Zato se mora vsak zavedati, da so določena vedenja nedopustna.«